Pri izdelavi in postavitvi peči je potrebno poznavanje zakonitosti toplotnih napeljav. Posebno mesto zaseda izgradnja dimnika, ki mora ustrezati pravim standardom. Dimnik lahko vsebuje več dimniških cevi; premer in dolžina teh cevi določa kolikšno toplotno moč lahko proizvaja kurilna naprava. Le dovolj pretočne cevi so namreč primerne za peč ali kamin. V nasprotnem primeru bi se dimnik pregreval in možnosti za nastanek požara bi se hitro povečale. Pa res vsaka hišna peč potrebuje zidani dimnik iz šamotne opeke?
Nikakor ne, izgradnja dimnika lahko poteka tudi drugače. Predvsem kaminska peč na pelete, ki je po navadi naknadno postavljena in umeščena v stavbo, ki jo želimo dodatno ogrevati, je zelo popularna za vgradnjo. Premer dimniške cevi za peči, kot je kaminska peč na pelete, je po navadi precej manjši od cevi za odvod dima od centralnih peči večjih toplotnih moči. Sama cev se navadno tudi manj segreje. Tako je kaminska peč na pelete glavni koristnik jeklenih dimnikov. Take dimnike se zlahka napelje po zunanjih stenah hiš, pa tudi večjih in višjih objektov. Tudi če potekajo skozi notranjost, potrebujejo le relativno tanko plast izolacije, pa so kljub temu precej varni. S pravilno nastavitvijo kaminske peči in skrbno posušenim gorivom (drvmi ali peleti) je problem nalaganja saj praktično zanemarljiv, saj sodobni kamini z dodatnim izgorevanjem poskrbijo za kar najvišjo stopnjo izgorevanja trdnih delcev ali saj. Tudi izkoristek kamina se s tem poveča.
Vsekakor pa mora biti izgradnja dimnika naloga certificiranega izvajalca – monterja. Zaradi nevarnosti uhajanja strupenih plinov in vsakoletnih nesreč z nepravilno nastavljenimi pečmi je najbolje celotno montažo in nastavitve prepustiti profesionalcem. Samo pri nas se vsako leto najde par smrtnih primerov zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom, ki je poleg strupenosti še težko zaznaven – nima vonja in barve. V mnogih primerih je kriv dimnik, ki strupene pline prepušča v notranje prostore.
