Za zaščito intelektualne lastnine imamo na voljo zelo enostavne in učinkovite postopke, ki so posledično tudi zelo priljubljeni. Poslužujejo se jih celo tisti, ki morda nimajo posebne koristi, saj že majhna preventivna vrednost odtehta malenkostne komplikacije pri registraciji oziroma prijavi vsebine za zaščito. V zahtevnejših primerih pa ni tako očitno, katera pot je prava. Morda zaščita preprosto ne odtehta investicije časa, truda in denarja, morda sploh ni potrebna, v vsakem primeru pa se splača dobro premisliti, katera rešitev bo najboljša.
Blagovna znamka bo tudi v zahtevnejših primerih verjetno povzročila le manjše preglavice. Postopki so namreč dokaj dobro prilagojeni tistim, ki iščejo napredne oblike zaščite. Blagovna znamka se lahko enostavno registrira tudi v tujini, možno je izbrati tudi kolektivno znamko in druge opcije, ki odgovarjajo zahtevnejšim interesentom. Poleg tega je tudi področje vsebine dokaj odprto – blagovna znamka je lahko praktično katerikoli prepoznavni simbol, kar vključuje tako grafične znake kot besede, barvne kombinacije, oblike in celo zvoke. V takšnih primerih se sicer registraciji znamke splača posvetiti dodatno pozornost, saj je treba vsebino natančno opisati in predstaviti. Morda ne bo napak za to opravilo poiskati pomoč strokovnjaka.
Nekaj več preglavic lahko v zahtevnejših primerih povzroči prijava patenta. Tudi tu se pogosto zaplete pri opisu vsebine, ki mora biti še bolj podrobna. Prijava patenta lahko vključuje le inovacije oziroma izume, ki imajo praktično uporabnost, torej jih je možno konkretno uporabiti v proizvodnih procesih podjetja. Možnosti in načine uporabe je treba v prijavi natančno opisati, najbolje kar na podlagi prototipa, čeprav ta ni potreben. V vsakem primeru pa je smiselno prijavo pozorno sestaviti, saj ni nujno, da bo uspešna – največ uspeha obeta patentna prijava, ki jo vloži usposobljen zastopnik. Prav tako je patentni zastopnik dobrodošel partner pri uveljavljanju pravic, ki izhajajo iz te oblike zaščite intelektualne lastnine.
